Statistično se vaš nezaščiten računalnik okuži že po 20 minutah brskanja po internetu!

Programski vsiljivci so računalniški programi, katerih izključni namen je povzročanje škode. Prvi (računalniški) virus naj bi bil Creeper (v zgodnjih 70-tih letih), sredi 80-tih pa so se že pojavili programski vsiljivci, ki so se znali razmnoževati med sabo. Trenutno je znanih okoli 200.000 različnih vrst programskih vsiljivcev, dnevno pa se v povprečju pojavi več kot 40 novih. Tarča napadov so v večji meri sistemi na katerih je nameščeno okolje Windows.

Virusi, črvi, trojanski konji in zlonamerna prenosna koda. 

Virusi v sistem lahko pridejo bodisi z okuženim pomnilniškim medijem (CD, DVD, USB ključ..), bodisi z okuženim programom, ki ga dobimo z interneta oz. v priponki elektronske pošte.

Virus za prenašanje tako potrebuje nosilno datoteko, razmnožuje pa se z aktivacijo uporabnika (ko zažene oz. odpre nosilno datoteko). Črvi so samostojni programski vsiljivci (ne potrebujejo nosilne datoteke), razmnožujejo pa se samodejno, brez intervecije uporabnika. To sta glavni razliki med virusi in črvi - črve je tako težje odstraniti in so velikokrat bolj nevarni od virusov. Ob prisotnosti virusov oz. črvov navadno opazimo, da sistem slabše in počasneje deluje, trojanski konj pa je zlonamerna koda, ki se maskira v legitimni program in se pritaji v sistemu - tako ga uporabnik niti ne opazi, medtem ko skuša pridobiti kontrolo nad sistemom (kraja gesel, dostopnih pravic). Zlonamerna prenosna koda je koda, ki se je sposobna prenesti iz nekega oddaljenega mesta v omrežju in se nato tam izvesti. Navadno temelji na tehnologijah: ActiveX, JavaScript, Flash ipd.

Oglaševalski in vohunski programi

Vsiljivci, ki se brez uporabnikove vednosti namestijo na sistem, nato pa prikazujejo reklamna sporočila (Adware - oglaševalski programi) oz. zbirajo uporabnikove navade in jih skrivoma pošiljajo avtorju vohunskega programa (Spyware - vohunski programi). Vohunski programi tudi vedno bolj dobivajo kriminalne razsežnosti. Mnoga antivirusna orodja tovrstne vsiljivce (za razliko od Avire) prepoznavajo slabo, ali pa sploh ne.

Nezaželjena pošta (Spam)

Sama bo sebi ni škodljiva, vendar obremenjuje uporabnikov poštni račun, uporabnik pa z brisanjem tovrstne pošte po nepotrebnem izgublja čas. Spam vključuje nenaročeno pošto z reklamno vsebino, sporočila z načini kako obogateti čez noč ipd.

Protivirusna orodja

So programi, ki omogočajo zaznavanje programskega vsiljivca, v primeru okužbe pa tudi njegovo odstranitev. Protivirusno orodje mora preiskovati kritične komponente sistema (zagonske datoteke, BIOS-a), nadzirati aktivnosti sistema v realnem času (npr. preiskovanje poštnih prilog, datotek, naloženih iz interneta, itd.), nadzirati obnašanja kritičnih aplikacij (npr. poštnih odjemalcev, spletnih strežnikov, programov za prenašanje datotek, ipd.) periodično preiskovati trde diske in druge pomnilniške medije, omogočati možnost izvedbe preiskovanja v poljubnem trenutku (na zahtevo), zmožni morajo biti identificiranja vseh glavnih tipov programskih vsiljivcev (virusov, črvov, trojanskih konjev, zlonamerne mobilne kode) kakor tudi zlonamernih orodij, ki jih programski vsiljivec lahko namesti v sistem (npr. skrivna vrata) in imeti sposobnost dezinfekcije okuženih datotek in sposobnost izvedbe karantene za okužene datoteke.

Avira Antivir uspešno združuje vse zgoraj omenje zahteve dobrega protivirusnega orodja.